Botanični vrt v Zagrebu

Botanični vrt v Zagrebu je bil ustanovljen leta 1889, ko je profesor botanike Antun Heinz po potovanju po Evropi in obisku botaničnih vrtov z vrtnarjem Viteslavom Durhanekom naredil načrt. Najstarejši evropski botanični vrt je v Pisi, ustanovljen leta 1543, drugi vrtovi pa so iz 16. in 17. stoletja, kjer so gojili predvsem zdravilna zelišča. Šele pozneje so začeli gojiti in preučevati tudi druge rastline. Botanični vrt je ustanova, v kateri se gojijo, dokumentirajo in proučujejo zelišča. Poleg tega je botanični vrt nekakšen muzej na prostem, muzejske razstave so žive, naloga vsakega obiskovalca pa je, da spoštuje to življenje in pravila obnašanja v botaničnem vrtu. Če v Zagrebu najamete apartma, sobo ali počitniško hišo, boste to oazo miru našli v samem središču mesta, le nekaj več kot kilometer hoje od glavnega trga. Vstop v Botanični vrt je brezplačen, delovni čas vrta pa je ob ponedeljkih in torkih od 9. do 14. ure, ob drugih dnevih od 9. do 19. ure, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Botanični vrt je, tako kot vsi drugi zagrebški parki, ki izvirajo iz istega obdobja, urejen v angleškem romantičnem slogu in ima več kot 5.000 rastlinskih vrst, od tega več sto endemičnih in ogroženih. Položaj vrta v središču mesta je bil pogojen z majhno površino, le 4,5 hektarja, zato je bil način zasaditve prilagojen dimenzijam vrta. Njegova velikost omogoča ogled velikega števila vrst v kratkem času - ob prehodu ali v kratkih odmorih med nalogami in načrti v mestnem središču. Botanični vrt je zaščiten kot spomenik parkovne arhitekture in je tretja najbolj obiskana znamenitost glavnega hrvaškega mesta. V razstavnem paviljonu botaničnega vrta pogosto potekajo delavnice in razstave rastlin, tu pa pogosto najdemo tudi sadike za naš dom. Botanični vrt je odličen izgovor za pobeg iz mestne gneče v objem dišeče flore v senci skrbno negovanih dreves.