Svetilnik Vir

Rekli so, da je jadranje nagonsko. Mirno morje nikoli ni dalo dobrega kapitana, pravijo prav tako. Boj s Pozejdonom bi bil veliko težji brez žarkov svetlobe, ki v daljavi nakazujejo trdna tla. Devetnajsto stoletje je za pomorščake izjemno pomembno zaradi številnih svetilnikov, ki so jih zgradili ob jadranski obali. Avstrijska monarhija je bila odgovorna za svetlobo z obale, ki je očete in otroke vodila do varnega pristanišča. Tako so noči brez lune (in brez GPS!) ujele na tisoče mornarjev vseh narodnosti in veroizpovedi, ki so zapluli v naše morje. Zato ni presenetljivo, da je svetilnik nenadoma postal sinonim za življenje, romantiko in mir. V svetilnikih na štrlečih skalah so živele družine, ki so tu prebivale vse leto. Navtični turizem jih je približal kopnemu; obstaja pravilo, da če pluješ do svetilnika, moraš svetilničarju prinesti kruh, časopise in tobak v znak spoštovanja do njegovega samotnega dela. Če pa v sedanjem času potrkate na vrata svetilnika, vam bo odgovoril le blišč ali pa vam bo vrata odprl turist, ki je namesto stanovanja najel svetilnik in ne želi biti moten. Na Hrvaškem je 48 svetilnikov, od katerih je večina zdaj praznih ali pa so oddani v najem kot turistične nastanitve. Zaradi avtomatizacije so svetilničarji ostali brez dela, čeprav je to bolj način življenja kot delo. Pomorski svetilnik na Viru je bil zgrajen leta 1881 in je eden od zapuščenih avtomatiziranih svetilnikov. Cesta do njega je prevozna, vendar slabo vzdrževana. Ta del otoka je manj poseljen, okoliške vode pa so znane po razkošnem ulovu rib in školjk. Ob svetilniku stoji 11 metrov visok stolp. Zanimivo je, da je bil ta svetilnik med drugo svetovno vojno osnova antifašistov, ki so od tod vzdrževali povezavo med partizanskimi silami na kopnem in tistimi z otoka Molata. Svetilnik so leta 1944 uničili Nemci, vendar so ga pozneje obnovili, da bi prižigal luč ljubezni, miru in svobode.